Instrumenti

Oblika in zgradba tambure

BisernicaTambura ima tri dele: telo (korpus), vrat in glavo. Telo je izdolbljeno iz javora ali klena, včasih tudi iz jesena, oreha ali vrbe, hruške, češnje ali slive, redkeje pa se najde tudi telo, narejeno iz lupine želve. V sedanjem času se nekatere tambure, še posebej tiste z večjim korpusom, ne dolbejo, ampak izdelujejo iz tenkih zvitih letev. Telo ima lahko torej hruškasto ali kitarsko obliko. Telo je pokrito s tenko desko iz mehkega lesa (smreka, jelka, cedra), ki se imenuje glasnica (tahta). Del glasnice je ponavadi zaščiten s trdim lesom (oreh ali ebanovina),  in sicer zaradi zaščite pred delovanjem trzalice. Na glasnici so zvočne odprtine, luknjice, in sicer jih je od 8 do 24. Na novejših tamburah je ponavadi samo ena večja luknja v sredini. Vrat tambure (držak, ročica ) je praviloma dolg. Vzdolž njegove zgornje strani, ki je ponavadi prekrita s temnejšo in tršo desko, je pritrjena obiralka, na kateri so povprek pribite (nekoč pa ovite) prečke ali kote. Prečke so narejene iz jeklene strune (včasih iz tetive). Označujejo mesto, kjer se s pritiskom prsta skrajša struno oz. menja višina tona. Na prvotnih tamburah so prečke razvrščene po netempirani uglasitvi, na novejših pa po tempirani, ponavadi kromatski, zelo redko diatonični (v tem primeru prečke segajo le do polovice vratu s spodnje strani za cele tone in z zgornje strani navzdol do polovice za poltone). Glava tambure je na koncu v stožičasti ali polžasti obliki. V glavo so nameščeni vijaki. Namesto izvirnih lesenih ključev se danes v glavo pritrjuje mehanizem za navijanje strun, ki je prilagojen polžasti glavi. Med glavo in vratom leži konjiček z vrezano vdolbino za vsako struno. Strune so nameščene od ključev čez konjička, vzdolž vratu in korpusa, na katerem leži kobilica z izrezi za strune. Strune se pritrdijo na koncu trupa od spodaj za zapenjalce.

Število strun se razteza od 2 do celo 169, vendar so najbolj pogoste tambure, ki imajo od 4 do 6 strun. Lahko so uglašene na enak ton (enoglasne tambure) ali na 2, 3, 4 in več tonov, in to v kvartah (4 strune - dve dvojni in dve enojni struni, uglašene v kvartah, ali ena dvojna in tri enojne strune, prav tako uglašene v kvartah), kvintah (tri dvojne strune, uglašene v kvintah), včasih pa v tercah ali sekundah. Strune se trzajo ali udarjajo s trzalico.

Dolžina tambure, najpogosteje izdelovane, je med  45 in 115 cm. Najbolj pogoste so tambure, dolge 70 in 95 cm, vendar pa obstajajo tudi zelo majhna glasbila (37 cm), v tamburaških orkestrih pa se uporabljajo tudi velike tambure (140 - 200 cm).

Svojo prvotno obliko tambura ohrani v Bosni, drugod pa je njena oblika zelo različna in tambure se glede na velikost različno imenujejo. Različna oblika in velikost tambur sta odvisni od njene vloge v tamburaškem ansamblu.